Voda je neprecenljiv vir življenja, saj je delovanje živih organizmov neposredno odvisno od njene
prisotnosti. Dandanes vodo uporabljamo za različne namene in na različne načine. Čeprav večina
gospodinjstev v razvitem svetu koristi vodo iz javnih vodovodov, lahko z malo okoljske ozaveščenosti
izkoristimo tudi možnost uporabe deževnice, ki nam je v uporabo dana praktično zastonj. Za uporabo jo je
potrebno prestreči, zajeti, obdelati glede na namen uporabe ter jo shraniti za kasnejšo uporabo. Po podatkih
Statističnega Urada Republike Slovenije pade letno v povprečju od 1000 do 1500 mm padavin.

Ker padavine niso enakomerno razporejene po geografskih področjih in časovno preko celega leta, je
pri načrtovanju sistema za izrabo deževnice potrebno upoštevati sušna obdobja, mikrolokacijske značilnosti
območja in temu ustrezno določiti prostornino zbiralnikov. Poleg zbiralnika v sistemu potrebujemo ustrezno
črpalko, cevni razvod, čiščenje, …

Voda bo, zaradi onesnaženosti okolja in pomanjkanja vodnih kapacitet zaradi višjih temperatur in
sušnih obdobij, v prihodnosti zagotovo zvišala svojo vrednost, pri tem pa se bodo zviševale tudi okoljske in
druge dajatve. Ob tem dejstvu je vložek v izgradnjo hišnega sistema za izrabo deževnice že danes več kot
upravičen, saj lahko v praktično vseh primerih vodo iz javnega omrežja nadomestimo z deževnico.

Možnosti uporabe deževnice:

  • zalivanje vrta
  • pranje avtomobilov
  • splakovanje wc školjk
  • pranje perila
  • pitna voda

Opis hišnega sistema deževnice

Osnovni hišni sistem deževnice najpogosteje sestavljajo:

  • vodni zbiralnik,
  • črpalka,
  • razvod cevi.

Deževnica se večinoma zbira s pomočjo strešnih površin. Dež s strehe hkrati izpira tudi razne nečistoče. V
jeseni deževnica v zbiralnik prinaša tudi veliko listja in ostalih nečistoč (trdi delci iz zraka, prah, insekticidi,
fekalije ptičev, veje, ki jih nanese veter, …). Če nečistoč pred vstopom deževnice v zbiralnik ne odstranimo, se
posedejo na njegovo dno, kjer začnejo razpadati. Posledica razpadanja je rast mikroorganizmov. Indikatorji
razkroja so kalnost, neprijeten vonj in okus vode.

Na samem žlebu oz. pred zbiralnikom vode je smotrno razmisliti o namestitvi mehanskega filtra z mrežico,
ki prepreči listju in ostalim večjim nečistočam, da bi prišle v zbiralnik vode. Poleg tega je dobro pred črpalko
namestiti grobi filter, ki varuje črpalko pred poškodbami. Za nadaljno obdelavo vode s filtri je potrebno
definirati namen uporabe, da se lahko doseže končno stopnjo čistosti. Čistost vode se dosega z različnimi
stopnjami filtracije:

  • Mehanski filter vložek > 60 μm (za čiščenje delcev večjih od 690 μm)
  • Mehanski filter vložek polypropylen > 25 μm (za čiščenje delcev večjih od 25 μm)
  • Filter vložek Aktivno Oglje (za zaščito proti kloru, pesticidom, insekticidom)

Po namestitvi takšnega sistema filtrov je potrebna redna kontrola in menjava filtrov, saj pri preveliki
zamašenosti ob zmanjšanem pretoku še dodatno obremenjujemo črpalko.

V primeru pitne vode se priporoča uporaba UV-svetilke, ki poskrbi za bridek konec vseh mikroorganizmov,
ki se lahko pojavijo v vodi na izstopu iz zbiralnika.